What are animal cultures Is not “culture” something which is specific to human beings And if there is something that we may call “animal cultures” or “animal traditions”, what is it and in what way is it different from human culture In order to answer such questions, it is necessary to first define culture. And since one of the hallmarks of culture is that it changes historically, it is also necessary to clarify what cultural evolution means. Culture can be generally defined as a system of socially transmitted patterns of behavior, preferences, and products of activities that characterize a group of social animals. The transmitted behaviors can be skills, practices, habits, beliefs, predispositions, and so on. Once culture is defined in this way, “cultural evolution” can be seen as the change, through time, in the nature and frequency of socially transmitted preferences, patterns, or products of behavior in a population. Learning from or through other individuals, which is known as “social learning”, is one process that can underlie such transmission, but it is not the only way that social interactions can affect behavior and lead to traditions. Early social interactions, for example very early interactions with the mother that profoundly alter the behavior of her offspring and are reconstructed in subsequent generations, can lead to developmental priming (altering the threshold of responses to future stimuli), rather than social learning. Today, the notions that animals have culture (traditions) and cultural evolution in the sense just defined are accepted by many biologists. Avital and Jablonka (2000) argued that animal traditions are very common and are associated with almost every aspect of an animal’s life, including habitat choice, food preferences and food handling, predation and defense, aspects of mating, parenting, and social interactions with other group members. Early social interactions can have particularly strong, long-term effects, and some traditions are very stable. ---- Kaj so živalske kulture Ni “kultura” nekaj, kar je zna?ilno le za ljudi In ?e obstaja nekaj, kar bi lahko imenovali “živalske kulture” ali “živalski obi?aji”, kaj je to in kako se razlikuje od ?loveške kulture ?e želimo odgovoriti na ta vprašanja, je treba najprej opredeliti izraz kultura. In ker je ena od zna?ilnosti kulture, da se s?asoma spreminja, je treba razjasniti, kaj pomeni kulturna evolucija. Kulturo lahko na splošno opredelimo kot sistem družbeno prenosljivih vedenjskih vzorcev, nagnjenj (preferenc) in proizvodov živalske dejavnosti, ki so zna?ilni za skupino družbenih (socialnih) živali. Vedenja, ki se prenašajo, so lahko veš?ine, obi?aji, navade, prepri?anja, predispozicije in podobno. ?e kulturo opredelimo na ta na?in, je »kulturna evolucija « lahko sprememba v teku ?asa v naravi in pogostosti družbeno prenosljivih nagnjenj, vzorcev, ali proizvod vedenja v populaciji. U?enje od drugih osebkov ali prek njih, ki je poznano kot »družbeno u?enje «, je eden od procesov, ki so osnova takemu prenosu, a ni edini na?in, pri katerem družbene interakcije vplivajo na vedenje živali in vodijo k obi?ajem. Zgodnje družbene interakcije, npr. zelo zgodnji stiki z materjo, ki zelo globoko spremenijo vedenje naraš?aja in so obnovljeni tudi v naslednjih generacijah, prej vodijo k vedenjskem vtisnjenju (sprememba praga za odziv na dražljaje v prihodnosti) kot k družbenem u?enju. Danes mnogi biologi sprejemajo idejo, da imajo živali kulturo (obi?aje) in kulturno evolucijo v smislu zgornje definicije. Avital in Jablonka (2000) dokazujeta, da so živalski obi?aji zelo pogosti in povezani s skoraj vsemi vidiki življenja živali, vklju?no z izbiro habitata, izbiro hrane, obdelavo hrane, plenilstvom in obrambo, parjenjem, starševstvom in družbenimi interakcijami z drugimi ?lani skupine. Zgodnje družbene interakcije imajo lahko še posebno mo?an, dolgotrajen vpliv in nekateri obi?aji so zelo stabilni. Kako se oblikujejo živalski obi?aji U?enje je vir inovacij in ohranitve starega. Velika vedenjska in fiziološka raznolikost (plasti?nost) znotraj živalskih vrst omogo?a, da se na nove izzive živali odzovejo na ve? kot en ustrezen na?in. Nekatere od teh rešitev imajo lahko ve? kot le kratkoro?en pomen, zato ker se ohranijo. Starševska skrb in zapuš?ina starševstva lahko povzro?ita, da so potomci podobni staršem v vedenju, kako se odzivajo na novo okolje, tako da se zmanjša cena u?enja z napakami. Poskusi z evropskimi kunci kažejo na raznolikost poti, po katerih mladi?i pridobijo informacijo o prehranjevalnih nagnjenjih svoje matere, ki vplivajo na njihova prehranska vedenja. Ti poskusi kažejo, da se informacija prenaša že med brejostjo (predvidoma prek posteljice oz. okolja v maternici), med dojenjem (ali z mlekom ali prek materinega vonja) in pri hranjenju z materinimi iztrebki. Prenesene informacije omogo?ajo mladi?em, da spoznajo materina prehranjevalna nagnjenja. Ko mladi?i zapustijo gnezdo, je klju?nega pomena, da vedo, kaj je